16. oktober – SVETOVNI DAN HRANE


16. oktobra 1945 je bila v okviru Združenih narodov ustanovljena svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO ( Food and Agriculture Organization). Zato na ta dan praznujemo SVETOVNI DAN HRANE.

Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO vsako leto določi temo svetovnega dneva hrane. Letošnja tema svetovnega dneva hrane se osredotoča na pomembno vlogo družinskega kmetovanja z geslom »Prehranimo svet, skrbimo za planet«.

Pravica do hrane je bila formalno prepoznana že v prvih mednarodnih dokumentih, kot na primer že leta 1948 v Deklaraciji o človekovih pravicah, ki so jo sprejeli Združeni narodi (Universal Declaration of Human Rights).

 

Generalna skupščina Združenih narodov je proglasila leto 2014 za mednarodno leto družinskega kmetovanja. To je močan signal, da se družinskemu kmetovanju priznava pomembna vloga pri zagotavljanju varnosti in preskrbe s hrano. Cilj mednarodnega leta družinskega kmetovanja je ponovno postaviti družinsko kmetovanje v središče kmetijskih, okoljskih in socialnih politik, narodnih načrtov s prepoznavanjem pomanjkljivosti in priložnosti, s čimer bi naredili premik k bolj enakovrednemu in uravnoteženemu razvoju.

Svetovni dan hrane nam ponuja priložnost, da se opozori na stisko 870 milijonov kronično podhranjenih ljudi na svetu. Kar 165 milijonov otrok na svetu, mlajših od 5 let, je podhranjenih, kar pomeni, da nimajo možnosti in nikoli ne bodo dosegli primernega fizičnega in kognitivnega razvoja. Kar 2 milijardi ljudi na svetu ima prehrano osiromašeno zaradi pomanjkanja vitaminov in mineralov, ki so nujno potrebni za zdravje. Kljub temu, da se na svetu proizvede dovolj hrane za vsakogar, bi odpravljanje lakote pomenilo to, da bo hrana prišla v roke in usta vseh tistih, ki jo zares potrebujejo – predvsem revnim, izoliranim skupinam, etničnim manjšinam, ki živijo na robu ekonomskega in socialnega stanja, žrtvam vojne in žrtvam naravnih nesreč.

Obravnavanje podhranjenosti prebivalstva sveta zahteva celostno ukrepanje in dopolnilne intervencije tako v kmetijstvu in prehranskih sistemih kot pri upravljanju naravnih virov, na področju javnega zdravja in izobraževanja ter na širših civilnih in političnih področjih.

Poleg podhranjenosti prebivalstva pa je na drugi strani več kot 1,4 milijarde ljudi prekomerno hranjenih, izmed teh pa je kar ena tretjina debelih – z visokim rizikom srčno žilnih obolenj, diabetesa in ostalih zdravstvenih problemov.

Naraščajoče cene prehrane predstavljajo veliko grožnjo za varnost preskrbe s hrano predvsem v državah v razvoju. Najbolj prizadeti so revni. Po podatkih Svetovne banke so v letih 2010- 2011 zaradi naraščajočih cen hrane potisnile skoraj 70 milijonov ljudi v skrajno revščino.

V Sloveniji problema kronične lakote ni, se pa strokovnjaki intenzivno ukvarjajo s tem, kako odpraviti posledice neustreznega prehranjevanja in nezadostne telesne dejavnosti oziroma posledične učinke nezdravega življenjskega sloga. Dokazano je, da sodijo dejavniki nezdravega življenjskega sloga med ključne v procesih nastanka, napredovanja in povečanja zapletov najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, debelosti in podobno.

Prav je, da se zavedamo, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ima organiziran sistem prehrane otrok in mladostnikov. Ta organiziran sistem prehrane je urejen na nivoju države in je tudi uzakonjen.

Primarna vloga izobraževanja celotne populacije o prehranskih vsebinah je ob družini zaupana tudi šoli.

Šola ima torej pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in odgovornega odnosa do sebe in svojega zdravja.

Vsebine s področja prehrane, prehranjevanja in zdravega načina življenja so vključene v učne načrte različnih predmetov. Osnovna prehranska znanja naj bi učenci kontinuirano pridobivali v vseh razredih osnovne šole pri različnih predmetih, najbolj pa pri pouku gospodinjstva in pri šolski prehrani.

 

(Skupno 24 obiskov, današnjih obiskov 1)